Planica je prijetna vasica na vzhodnih obronkih Pohorja v Občini Rače-Fram. Svet na teh planjavah so ljudje poselili med turškimi vpadi, ko so se morali iz nižine umakniti na varno, v višje hribovske predele. Prvi zapis o vasici Planic je iz leta 1527.
To idilično pohorsko vasico so si za svoj dom izbrali tudi naši predniki. Korenine Kovačnikovega rodu segajo v 19. stoletje, v leto 1824, po nekaterih podatkih pa celo v leto 1770. Kovačnik je ledinsko ime domačije, ki se prenaša iz roda v rod in se je ohranilo do današnjih dni, priimek družine pa se je seveda menjal. Zadnji trije rodovi nosimo priimek Štern. Na kmetiji danes živimo: Angelca z možem Janezom ter sin Danilo z družino: ženo Barbaro in otrokoma, Aljažem in Julijo.
SREČA V NESREČI PRVEGA GOSPODARJA
Priimek Štern je v Planico nad Framom v začetku 19. stoletja prinesel Matej Štern, pra pra dedek današnjega gospodarja Danila Šterna, ki se je poročil z Ano. Gospodar Matej Štern je imel leta 1815 hudo nesrečo. Pri opravljanju kmečkih opravil je padel z visokega drevesa, a je ostal pri življenju. V zahvalo za to izjemno srečo v nesreči je v letih 1816 in 1817 na kraju nesreče poleg obstoječe kapelice sv. Duha, postavljeni leta 1545, dal prizidati pravo cerkvico – današnja podružna cerkev sv. Križa – in jo opremil z vsem potrebnim. Prejšnjo kapelo je ohranil in jo preuredil v zakristijo. V njej je še oltar s sliko prihoda sv. Duha, na oltarju je izrezbarjena odprta knjiga z (nemškim) napisom: Matej in Ana Štern sta to kapelo na novo postavila leta 1816.
Matej Štern je cerkvico zgradil ob finančni podpori takratnih občin Loka, Kopivnik in Planica. Cerkvico, ki danes preseneti obiskovalce framskega Pohorja, je Matej Štern postavil na Hojnikovem posestvu nad Hojnikovo domačijo. Gospodar Matej Štern je umrl leta 1836, gospodinja Ana Štern pa leta 1848.
Matejev naslednik pra dedek današnjega gospodarja Janez Štern je stavbišče odstopil Cerkvi, zato zdaj stoji na lastni zemlji (nikoli pa to ni bilo vpisano v zemljiško knjigo).
Leta 1939 se je Danilov dedek Jože Štern iz Hojnikovega posestva oženil s Kovačnikovo Julijano z dekliškim priimkom Hojnik.
Julijana Hojnik se je rodila leta 1919 v drugem zakonu očetu Janezu Hojniku in mami Antoniji Mejal, ki je odraščala na Potnikovi domačiji. Julijanina mama Antonija je ob porodu umrla, zato se je oče Janez čez nekaj let poročil še tretjič, vzel je Rozalijo Mom, po domače Eberlovo Rozo. Julijanin oče Janez Hojnik je imel še dva brata in sestro. Prvi brat se je poročil v Kopivnik na Megličevo kmetijo, drugi pa v Morje k Peharovim, sestra pa se je omožila v Loko na Krjančevo domačijo.
Zanimivo je, da je bilo Hojnik domače hišno ime domačije Jožeta Šterna, nevesta Julijana pa se je pisala Hojnik, po domače pa se je pri njih reklo Kovačnik. Tako je dedek Jože na Kovačnikovo domačijo prinesel priimek Štern.
POŽIG DOMAČIJE, NATO ŠE STRELA ZANETI NOVI HLEV
Med drugo svetovno vojno so se na Pohorju bili hudi boji med partizani in nemškimi okupatorji. Planica nad Framom je bila v tistem času ena od pohorskih središč osvobodilnega gibanja. Nemški okupatorji niso mogli partizanom do živega, zato so bili razjarjeni in so se maščevali s požigom domačij. 24. septembra 1944 je zagorelo deset domačij, med njimi tudi Kovačnikova. Požig Planice pa je eden najstrašnejših okupatorjevih zločinov na Štajerskem md drugo svetovno vojno. Kovačnikovi so ostali brez doma in živine. Družina se je zatekla na dedkovo domačijo – Hojnikovo domačijo, ki ni bila požgana. Po osvoboditvi se je družina nastanila v začasnih bivališčih (barakah), Kovačnikovi pa so si opomogli s pomočjo sorodnikov in podporo države.
Leta 1946 so na novo postavili hlev za živino, v katerega pa je še istega leta udarila strela in je v celoti spet pogorel. V naslednjih letih so obnovili kasnejših stanovanjsko hišo in se vanjo ponovno vselili leta 1951.
Julijani in Jožetu Štern so se v zakonu rodili štirje otroci: Jožica (1940), Janez (1943), Angela (1946) in Tomislav (1953). Med štirimi otroki je kmetijo nasledil drugi najstarejši med njimi in prvi sin Janez. Janez se je leta 1972 poročil s Padnikovo Angelco iz Kalš, rojeno Frešer. Naslednje leto se jima je rodila hči Metka, pet let pozneje (1978) pa še sin Danilo, današnji gospodar kmetije.
Leta 1995 je hči Metka zapustila domače gnezdo in se omožila z Matjažem Ačkom na 5 km oddaljeno, še višje ležečo in
mogočno kmetijo Lobovnšek. Na kmetiji, veliki 70 hektarjev, so usmerjeni v rejo krav molznic, v hlevu jih muka 70.
Danilova srčna izbranka je Barbara Jurgec, s katero sta si večno zvestobo obljubila leta 2002. Barbara je prišla h Kovačnikovim za »ta mlado« in prav nič ne skriva, da je doma iz mesta in se je k njim priselila brez izkušenj. Mami Angelci se je hitro prikupila, saj je v njej prepoznala dekle, ki ima veliko znanja s področja turizma, tekoče govori angleško in nemško in izjemo spretna je bila pri pogovorih z gosti. Barbara se je hitro priučila vsega in ob Angelci postala izvrstna gospodinja. Z možem imata dva otroka: sina Aljaža (rojen 2002) in hči Julijo (rojena 2010), ki pomagata po svojih močeh.
Dobrodošli pri nas doma
Z veseljem vas pričakujemo ob sobotah in nedeljah med 12:00 in 22:00 uro.
Skupine ali posamezne goste radi postrežemo s hišnimi dobrotami, ki jih v miru použijete v svetlih jedilnicah, opremljenih v pristnem podeželskem slogu. V prvi jedilnici “Pri peči” je prostora za 15 oseb, v drugi “Pri vrtu” pa bo svoj prostor našlo 40 obiskovalcev naše domačije. Vsa hrana je pripravljena sveže in sproti, zato v vsakem primeru prosimo za predhodno rezervacijo vašega obiska.
V nadstropju višje oddajamo tri družinske sobe za preživljanje počitnic na kmetiji.